Islamski (fatimidski) Kairo
09 Oct 2010 Oddaj komentar
Fotografije dela mesta, ki je meni osebno precej pri srcu imam sicer na netu naložene že, kar nekaj časa, danes pa sem končno našla nekaj časa, da jih tudi uredim.
Gre za Islamski Kairo ali z drugim besedam Fatimidski Kairo.
Menim, da je to del mesta, kateremu je treba posvetiti veliko več časa kot samo površni obisk tržnice ter nakupovanje na njej.
Za zažetek malce zgodovinskega ozadja. Muslimani – arabci so pod vodstvom Amr-a ibn-a al As-a v Egipt vstopili leta 641. Čeprav je bila takrat prestonica Aleksandrija in so obstajala tudi druga mesta ( Memfis, Karnak… ), so se odločili postaviti popolnoma novo mesto in sicer El Fustat, kar pomeni šotor.
Od El Fustata, ki je danes del mesta, ki se imenuje Old Cairo, ni nič kaj dosti ostalo in tam res ni kaj videti.
Ko pa so iz Tunizije v Egipt prišli Fatimidi. So leta 969 ustanovili svoje mesto, ki so ga poimenovali Al Qahira – KAIRO, kar pomeni zmagoviti. To pa je današnji Fatimidski/Islamski Kairo in za temeljiti obisk le tega in vsega, kar je tam že tudi več kot 1000 let, pa bi potrebovali več dni.
Fatmidski Kairo je po ustanovitvi kaj kamlu prevzel vlogo prestolnice in predstavljal moderno mesto, univerzitetno mesto z ogromno knjižnico, palačami, vodnjaki…
O najstarejši še delujoči univerzi na svetu Al Azhar, sem že pisala in sicer na blogu z istim imenom Al Azhar .
Opisala sem tudi del Islamskega Kaira, tržnico, ki se imenuje Khan el Khalili .
Danes pa vas s fotografijo popeljem naprej od tržnice Khalili po ulici Al Muizz li Deen Illah vse tja do obzidja in Bab (vrata) Al Fatuh.
Fotografija predstavlja utrip tega dela mesta. Prodajalci, ki stojijo pred svojimi trgovinami ter nagovarjajo turiste. Prodajalec kruha na kolesu, ženska, ki nosi tovor na glavi, ter ostali mimoidoči, ki hitijo po svojih opravkih. V ozadju pa že minaret Madrese Sultan-a Qala’un-a.
Madresa v arabščini pomeni šola. Ko pa se beseda madresa uporablja izven arabskega sveta pomeni šolo, ki poučuje vse v povezavi z Islamom.
Desno in levo od ulice po kateri hodimo so labirinti ozkih ulic. Tukaj se lahko z balkona rokuješ s sosedom. Nekatere med njimi so tlakovane in urejene, druge pa blatne in polne smeti.
Del zgoraj omenjene ulice Al-Muizz po kateri se sprehajamo so že od nekdaj med domačini imenuje Bein Al Qasreen, kar pomeni med palačama. Iz imena je sklepati, da naj bi tu stali dve palači in tudi sta. Vendar pa ju ni več že vsaj 600 let. Stali sta vsaka na svoji strani ulice vmes pa je bil v tistih časih osrednji trg.
Danes tu stojijo stavbe iz časa Mameluških dinastij. In vse naštete stavbe v mojem blogu si lahko ogledate tudi če niste muslimani.
Torej, če gremo iz Khana na sever proti obzidju je najprej na desni strani Madrasa in Mavzolej Al Saliha Najm al-Din Ajub-a (Al Salihiyya).
Al Salih Najm al-Din Ajub je bil ubit v spopadih z križarji. On niti ne tako znan med tem, ko pa je bil njegov dedek verjetno vsem poznani Slahadin. Za časa svojega življenja je zgradil to Madreso ( šolo ) in sicer med leti 1242 -1244. Movzolej pa je kasneje dala postaviti njegova žena Shajarat al Durr in sicer 1250. Shajarat al Durr je bila tudi prva sultanka Egipta.
Na nasprotni strani ulice pa se začne dolg kompleks v katerega so združene stavbe, kar štirih sultanov.
Prva med njimi je kompleks Madresa in mavzolej Sultan-a Qala’un-a iz leta 1284. Madresa na zunaj z ulice kaže precej siromašno podobno, med tem pa je mavzolej z naravnost osupljivo notranjostjo bil proglašen za najlepšo stavbo v Kairu. Torej vredno ogleda. Kompleks naj bi, po eni izmed zgodb, pomagali graditi križarski ujetniki.
Del te stavbe je tudi manjša bolnica, ki brezplačno zdarvi ljudi že več kot 700 let.
Sicer je ta ulica zaprta za promet in kot taka res prijetna za sprehod. Toda v zadnjih letih, od kar se je nova vlada odločila, da ta del mesta preurediti v živi muzej, kar naprej nekaj urejajo in prekopavajo.
V tej ulici je precej obrtnih delavnic in manjših trgovinic, ki pa smejo prodajati samo tisto kar se ujema z prostorom. Tako, da tu se da nabaviti kar nekaj starin.
Kompleks Sultan-a Qala’un-a se potem nadaljuje v Madreso in mavzolej poimenovan po enem od njegovih petih sinov, Sultan Al Nasir Muhammad, ki je vladal Egiptu med leti 1293 – 1340. Kompleks je v podobnem stilu kot kompleks njegovega očeta zgrajen pa je bil 1295. To madreso krasi pročelje in vrata v gotskem stilu, saj so ga ob dokončni zmagi nad križarji, sneli z cerkve sv. Janeza v mestu Acre ( Akka ) -Izrael.
Za tem pa sledi Madresa Khangah Sultana Al Zahir Barquq-a. Zgrajena v letih med 1384 in 1386.
V sklopu je tudi mavzolej, vendar v njem ne počiva sultan.
Za tem pa je tam stala še Madresa Al Malik al Kamil ( popolni princ ) Mohamed-a, ki je bil nečak poznanega Slahadina. Na žalost od te stavbe ni kaj dosti ostalo, samo nekaj ruševin.
Na desni strani pa Baybar’s Madrassa ter cela vrsta palač. Uthman Katkhuda Palace in pa Besthak Place.
Vmes med palačam se nahaja Ismail Pasha Sabil-Kuttab. Tale fotografija je vredna povečave in pogleda bolj od blizu….
Sabil Kuttab je ime za stavbo, ki je sestavljena iz dveh delov. Sabil je vodnjak ali fontana z čisto pitno vodo. Ponavadi so bile ob vodnjaku obešene bakrene skodelice, da so si mimo idoči lahko postregli z vodo. Kuttab pa je sicer pokrita terasa vendar z treh strani odprta, tako da tistega , ki se tam zadržuje hladi prijetna sapica. Take stavbe so bile močno povezane z Islamom, saj izpolnjujejo kar dve stvari ki jih je učil Poslanec Mohamed s.v.s.. Napojiti žejne in nuditi znanje nevednim.
Potem pa, ko se ulica razdeli je na sredi nje, Sabil-Kottab of Katkhuda, sicer zgrajen veliko kasneje in sicer iz leta 1744. Na fotografiji tudi moja zlata mama. Na vsako stran palače na sredi pa Sabil-Kottab.
Nato pa na desni, majhna a zelo pomembna mošeja El-Aqmar. Nekateri ji rečejo tudi Siva mošeja ali pa z mesečino obsijana mošeja.
Mošeja al-Aqmar je dal zgraditi fatimidski kalif Al Mustansir in sicer 1125 leta. Tako ime je menda dobila zato, ker je, ko je bila zgrajena kamen odbijal lunino svetlobo. Ta mošeja je najstarejša kamnita mošeja v Egiptu. Kajti pred tem so bile stavbe grajene iz opeke.
Prav tako je mošeja edinstvena zaradi svojega tlorisa, ki je usklajen z ulico, kar pa zahteva da dobimo znotraj pravilno obliko različno debelino sten.
Le par korakov naprej pa je verjetno najboljši primerek Ottomanske hiše v Kairu. Imenuje se Beit as Suhayami. Ta hiša je v bistvu zgrajena v dveh delih, ki predstavljata celoto. Prva del je bil zgrajen l 1648, drugi del pa šele 1796.
Vhod v hišo z ulice je ozki hodnik , ki pa se v notranjosti konča na osrednjem dvorišču z vodnjakom na sredini.
Sobe v pritličju so imenovali salamlek, tam so se ponavadi zadrževali moški, med tem pa, ko je zgornji del hiše haramlek namenjen samo ženskam in družini. Te hiše imajo ponavadi lesene zaslone pred okni, ki onemogočajo mimoidočim, da bi videli v hišo, hkrati pa zastira sončno svetlobo, prostor je zračen in pa ženske lahko neopazno spremjajo dogajanje na ulici.
Hiša ima v notranjosti čudovite poslikave stropov in razkošne dekoracije prostorov.
V bližini še ena zanimiva hiša.
pa še en slabše ohranjen vodnjak.
Spredaj še ena od palač v ozadju pa minaret mošeje Sulejmana Aga.
Vmes pa na ulici Al Muizz nič ohranjenega iz časov srednjeveškega Kaira.
In potem tik ob obzidju, mošeja Al Hakim bi Amr Allah-a. Z gradnjo so pričeli leta 990 po naročilu kalifa Al Aziz Billah-a, zaključili pa 1013 v času Al Hakim bi Amr Allah-a. Ta Al Hakim je bil drugače poznan kot precej čudaški, diktatorski in surov človek.Vladal je od svojega 11 leta. Zaradi svoje naravi, bedastih odlokov in nasilnih dejanj pa ni bil nikdar priljubljen med ljudmi. Bil je tudi zatiralec žensk in je celo izdal odlok o prepovedi izdelovanja ženskih čevljev…
Ob neki priliki, pa je celo izjavil, da je on sam Božji subjekt in edinstven med vsemi vladarji… Potem pa se je nekega dne podal na Moqatam in se nikdar ni vrnil.
Mošejo pa so v preteklosti uporabljali v mnoge namene. Služila je kot zapor za ujetnike križarje, ki so jo uporabljali tudi kot cerkev. Pa potem v času Slahadina konjušnica in v Napoleonovih časih skladišče. V času Naserja pa kot deška šola, vmes nekje pa še kot tovarna svetil.
Potem pa so se v zadnjih desetih letih odločili, da jo prenovijo in ji vrnejo sijaj in prvotno namembnost.
Mošeja sama je druga največja v Kairu iz časa Fatimidov. Ima velik notranji odprt prostor prekrit z belim poliranim marmorjem, na sredini tega pa je vodnjak.
Edini izvirni deli mošeje pa so Minareti.
Vhod z ulice al Muizz.
Sprehod zaključim, ko za korakam na drugo stran severnega obzidja skozi Beb al Futuh (vrata osvojitve).
Upam, da vas nisem preveč zamorila z zgodovino. Sem proti koncu namerno izpustila precej stavb, ki bi še bile vredne omembe…




























ZADNJI KOMENTARJI